Partizanska bolnica Zima

V četrtek, 15. septembra 2022, je v partizanski bolnici Zima potekala slovesnost v počastitev ljudi, ki so v času vojne vihre kljub vsem nevarnostim nesebično skrbeli za bolne in ranjene. Učenci naše šole so pripravili krajši kulturni program, v katerem so se predstavili člani Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink, mladi glasbeniki Žana Vranc, Neža Janc in Vito Nick Modic, recitatorke Neža Janc, Uma Jevšnik in Julija Ledinek ter povezovalka programa Maša Angelovič. V okviru programa so svoje spomine na partizansko zdravstvo in bolnico Zima z nami podelili gospod Marjan Hrušovar, sin zdravnika Gabrijela Hrušovarja, ki je v bolnici skrbel za ranjence, gospa Sonja Podbregar, ki je kot otrok nekaj časa živela v bolnici Zima, ter gospa Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki je kot otrok prav tako živela v partizanski bolnici, kjer je bila njena mama bolničarka. Vsi govorniki so poudarili pomen izjemne požrtvovalnosti in dobrote do sočloveka ne glede na čas in obdobje. Zbrane pa so pozdravili tudi podžupan MO Celje, gospod Vladimir Ljubek, ter gospoda Ludvik Stepančič in Jože Žnidar.

Do prizorišča slovesnosti so se učenci devetih razredov v sklopu športnega dne odpravili peš, pridružili pa so se jim tudi nastopajoči. Čeprav smo bili prepričani, da bomo prehiteli slabo vremensko napoved, nas je ob koncu tudi nekoliko namočilo, a smo z dobro voljo premagali tudi to.

Osnovna šola Ljubečna v OBJEM-u branja

V tem šolskem letu smo se v okviru projekta OBJEM, v katerem naša šola sodeluje že peto leto, odločili, da učence še dodatno spodbujamo k branju z različnimi zanimivimi akcijami. Tako smo v večnamenski prostor šole namestili t.i. mimiobežnico oz. knjigobežnico, ki je učencem prosto dostopna in ves čas na uporabo, tako da lahko med odmori ali prostimi urami posegajo po knjigah. Mimobežnico je z učenci izdelala učiteljica tehnike, tako da so bili nekateri učenci vključeni že v sam proces nastajanja mimobežnice in so jo tako še hitreje vzeli za svojo. Učenci radi posegajo po knjigah iz nje in se jim zdi to dobrodošla popestritev knjižne ponudbe, poleg tiste, ki jim jo že sicer nudi šolska knjižnica.

Ker pa pomladni dnevi prinesejo s seboj tudi lepo vreme, smo si z učenci na šolskem vrtu naredili tudi bralno plažo. Učenci so po predhodnem dogovoru z učiteljico na določen dan prinesli v šolo najljubšo knjigo ali knjigo, ki jo trenutno berejo, in ure slovenščine smo preživeli zunaj pod krošnjami dreves ter brali svoje knjige in se o njih pogovarjali. Učenci so v tovrstnem bralnem doživetju izjemno uživali in izrazili željo, da bi bilo takšnih ur še več. Menimo, da jih je še posebej v teh časih, ko mladostniki veliko časa preživijo pred zasloni, potrebno dodatno motivirati za branje in jim privzgajati kulturo branja ter ljubezen do knjige, saj se le-to potem odraža tudi v drugih vidikih njihovih življenj oziroma so lahko uspešnejši na drugih področjih svojega delovanja.

Damjana Hrovat

MEPI ODPRAVA 2021/22

Sreda, 15. 6. 2022

  1. dan

 

Končno smo ga dočakali. Prvi dan dvodnevne odprave na Pohorje. Po večmesečnem pripravljalnem in ogrevalnem treningu so nas že pošteno srbeli podplati.

Naša 30 km dolga pot se je začela ob 10.00 izpred Mariborske koče. Razdeljeni po skupinah, z natovorjenimi nahrbtniki in veliiiiko dobre volje smo se odpravili proti Ruški koči, od koder smo pot nadaljevali po začrtanem zemljevidu do končnega cilja – koče na Treh kraljih. Med potjo smo opazovali živalstvo in rastlinstvo na tem predelu Pohorja ter spremljali vreme. To so bile namreč naloge, ki smo jih ob poti morali opravljati. Na končni cilj smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Utrujeni, lačni in z nekaj žulji na nogah, ampak še vedno dobro razpoloženi, smo si postavili svoje šotore in si na plinskih gorilnikih pripravili topel obrok. Ob sodelovanju vseh skupin smo si nato v gozdu nabrali dračja in suhih vej ter zakurili taborni ogenj. Ob njem smo se veselo greli do zeloooo poznih večernih ur.

 

Četrtek, 16. 6. 2022

  1. dan

 

Prvi mepijevci so se prebudili v sončno jutro že okoli 6h, večina pa nas je poležavala do 7h. Utrujenost prejšnjega dne in nenaspanost sta nas nekoliko polenili. Kljub vsemu smo imeli še dovolj energije za zadnji dan pohoda. Po zajtrku in pospravljanju šotorov smo bili ponovno pripravljeni na zaključni del odprave. Čakala nas je 14 km dolga pot.

Priznamo, da smo hodili nekoliko manj zavzeto in odločno kot prvi dan,vendar nismo dovolili, da bi utrujenost in težke noge pokvarile naše dobro razpoloženje.

V skupini smo ves čas dobro sodelovali in si pomagali, kar pa je najpomembneje.

Vreme nam je dobro služilo do zadnje postojanke, kjer smo si morali pripraviti še zadnji topel obrok. Takrat se je namreč pooblačilo in bližala se je nevihta. Naše napol pripravljene jedi smo morali na hitro pojesti ali zavreči ter si obleči pelerine. Med potjo do avtobusa nas je dobilo neurje, ki nas je spremljalo do prihoda na avtobus.

Kljub vsemu smo pot, na kateri smo si nabrali novih dragocenih izkušenj, uspešno zaključili.

Na avtobusu smo popadali na sedeže in dremaje prispeli na Ljubečno.

Podelitev nagrad zlatim bralcem

Dne 26. 5. 2022 smo se zlati bralci udeležili prireditve v Mladinskem centru Celje. Prireditve se je udeležilo 18 učencev naše šole, ki smo vseh devet let redno opravljali bralno značko, ter knjižničarka Mojca Prebil Podpečan. Ob prihodu smo se posedli na stole, postavljene na dvorišču MCC-ja. Prireditev se je začela okoli enajste ure. Rdeča nit prireditve je temeljila na pesniški zbirki Drobne pesmi, pesnice in pisateljice Bine Štampe Žmavc. Umetnica je bila tudi povabljena gostja, s katero sta učenki celjske šole v sklopu programa naredili tudi intervju. Med samim recitiranjem pesmi je mlada kantavtorica v spremljavi dveh instrumentalistov zapela nekaj svojih pesmi, ki se nanašajo na življenjsko pot. Ob koncu prireditve so nam podelili nagrade, in sicer knjigo Kjer veter spi in pesniško zbirko Drobne pesmi. Zaključku je sledilo druženje in sladica.

Lea Vrečko

PROJEKT BRANJE NE POZNA MEJA

Učenci 4. b razreda  Osnovne šole Ljubečna smo z učiteljico Natašo Sedej ter knjižničarko Mojco Prebil Podpečan sodelovali v mednarodnem projektu Branje ne pozna meja. Povezali smo se z učenci 1. a razreda Osnovne šole “Antun i Stjepan Radić”  iz Gunje na Hrvaškem.

Pri pouku slovenščine smo si skušali v spomin priklicati pravljice, ki jih že poznamo, obravnavali smo njihove značilnosti in za konec tudi sami ustvarili pravljico.

V knjižnici  smo prisluhnili, v slovenščino prevedeni hrvaški narodni pripovedki, Žabica deklica.  Na krilih besed smo se srečali s pravljičnimi junaki ter živalmi, ki govorijo, nenadoma smo se znašli v kraju in času, ki nista bila znana, pravljična števila pa so nam sledila na vsakem koraku.  S pomočjo različnih čudežnih dogodkov se je pripoved pričakovano razpletla v srečen konec.

Za predstavitev pravljice smo izbrali kamišibaj tehniko.  Vsak učenec je ilustriral delček pravljice. Ilustracije smo vstavili v kamišibaj, ki nam ga je pomagala izdelati učiteljica Mojca Trobentar.

Kamišibaj je  japonska umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.

Ob zaključku projekta smo celotno zgodbo, ob pomoči  g. Andreja Rančnika in Žige Čehovina, posneli in jo predvajali na ZOOM srečanju z učenci 1.a razred OŠ Antun i Stjepan iz Gunje.

https://video.arnes.si/watch/8p15y006c5jh

Učenci s Hrvaške so brali zgodbo slovenske pisateljice Ide Mlakar Črnič, z naslovom V bližini živi deklica. Njihove delavnice so nam predstavili preko online knjige na povezavi:

https://app.bookcreator.com/books/sr33MHsDQ8Kg57kNYtwqSQ/YT1gGOfsRxykpnRShwpf-g

Videosrečanje smo zaključili s petjem pesmic in si obljubili, da se bomo povezovali tudi v prihodnje.

Nataša Sedej in Mojca Prebil Podpečan

 

“ŠEST MILIJONOV LADJIC ZA DRUGAČNO OTROŠTVO”

Naša šola se je pridružila velikemu dobrodelnemu projektu z naslovom »Šest milijonov ladjic za drugačno otroštvo«, s katerim želimo vrniti srce in dušo žrtvam holokavsta. »Instalacija«, ki bo iz ladjic nastala na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor v spomin na ljudi iz preteklosti, simbolizirala geslo »Človek človeku«. Ladjice pa bo društvo UP-ornik  porabilo za socialno šibke ljudi.

Naši učenci so ladjice zavzeto izdelovali, saj so prispevali kar 72527 ladjic.

Dostopnost